Masaža dojenčka po porodu: kako dotik pomaga mami (in dojenčku)

Ko sem postala mama, sem hitro začutila, kako prelomno in zahtevno je obdobje po porodu. Poleg veselja in nežnosti pridejo tudi neprespane noči, utrujenost, dvomi vase in včasih občutek osamljenosti.

Spomnim se obiskov patronažne sestre, kjer sem ob izpolnjevanju vprašalnika dobila kar nekaj točk na lestvici poporodnega počutja. Zaradi tega me je patronažna večkrat preverjala, jaz pa sem se končno zaupala tudi pediatrinji. Takrat je imel moj dojenček veliko težav s krčki (vsaj tako smo mislili), zato mi je pediatrinja svetovala masažo dojenčka. Udeležila sem se tečaja – in čeprav sem sprva mislila, da bo pomagala predvsem njemu, je bila največja pomoč pravzaprav meni.

Na tečajih, ki jih zdaj vodim, pogosto srečujem mamice s podobnimi občutki. Nekatere se soočajo samo z enim ali dvema znakom, druge z več hkrati – včasih gre za posamezne simptome, včasih za bolj izrazite poporodne stiske.


Pogosti znaki, s katerimi se mamice srečujejo po porodu

  • stalna žalost, občutek praznine ali brezupa,

  • izguba zanimanja za stvari, ki so prej prinašale veselje,

  • občutek krivde in da nisi »dovolj dobra mama«,

  • motnje spanja (nespečnost ali pretirana potreba po spanju),

  • stalna utrujenost in pomanjkanje energije,

  • telesne napetosti ali bolečine brez jasnega razloga,

  • razdražljivost, napetost v partnerstvu,

  • težave pri vzpostavljanju čustvene povezanosti z dojenčkom,

  • občutek, da si sama, odmaknjena od okolice.

👉 Nekatere mamice imajo le del teh znakov, pri drugih pa so bolj izraziti. V vsakem primeru si zaslužijo, da jih vzamemo resno.


Kako lahko pomaga masaža dojenčka?

Masaža ni zgolj prijeten ritual, ampak celostna praksa, ki podpira tako otrokovo kot materino počutje. Raziskave kažejo, da masaža:

  • spodbuja oksitocin (hormon povezanosti), ki zmanjšuje stres in krepi materino čustveno ravnovesje,

  • izboljšuje spanje dojenčka in s tem tudi počitek mame,

  • zmanjšuje simptome PPD,

  • krepi navezanost med mamo in otrokom,

  • povečuje samozavest in občutek kompetentnosti pri mami,

  • podpira tudi partnersko bližino, če masažo vključimo v družinski ritual.


Kaj pravijo raziskave?

  • Dehkordi et al., 2019 (naključno kontrolirana študija):
    120 mater je bilo razdeljenih v dve skupini. Tiste, ki so izvajale masažo dojenčka 15 minut, dvakrat na dan, 6 tednov, so imele bistveno manj simptomov PPD. Prisotnost PPD je bila v masažni skupini skoraj pol manjša kot v kontrolni.

  • Geary et al., 2023 (sistematični pregled 8 raziskav, 521 mater):
    Materinska masaža dojenčka zmanjšuje simptome PPD, izboljšuje interakcijo med mamo in dojenčkom ter krepi materino samopodobo.

  • Onozawa et al., 2001 (VB, pilotna RCT):
    Mame, ki so izvajale masažo dojenčka, so pokazale nižjo raven depresije v primerjavi s kontrolno skupino.

  • Lin et al., 2023 (Kitajska, RCT pri dojenčkih z ekcemom):
    Masaža, ki jo izvaja mama, je zmanjšala materino depresijo in tesnobo, obenem pa izboljšala otrokove simptome ekcema.

  • Uncu et al., 2025 (Turčija, RCT):
    Ženske, ki so se naučile masaže dojenčka pred porodom in jo izvajale po porodu, so imele nižje ocene PPD (EPDS) in močnejšo navezanost na otroka.


Preprost ritual za vsak dan

  • Ogrevanje (2–3 min): malo naravnega olja, z drgnjenjem segrejemo roke, položimo dlani na otokova prsa in umirjeno dihamo, ponovimo na trebuščku.

  • Trebšček (1–2 min): krožni gibi v smeri urinega kazalca.

  • Prsni koš & hrbet (3–4 min): široki, ritmični gibi od sredine navzven.

  • Stik oči in glas: nežno prigovarjanje, pesmica.

  • Zaključek: objem, koža-na-kožo, nato podoj ali uspavanje.

* Če dojenček ni pri volji, masažo skrajšamo. Če mu ni prijetno, ne vztrajamo – manj je več.
* Priporočilo: 5–7 dni na teden, po 5–15 minut, pogosto kot del večerne rutine.


Kaj še lahko pomaga?

👉 Poleg masaže dojenčka lahko kot podporna oblika terapije pomaga tudi hipnoterapija.
S pomočjo sprostitvenih tehnik, usmerjenih sugestij in krepitve notranjih moči lahko zmanjša stres, tesnobo ter pomaga mamici, da lažje prebrodi izzive zgodnjega starševstva.

⚠️ Pomembno: Hipnoterapija, tako kot masaža dojenčka, ni nadomestilo za strokovno zdravljenje PPD, temveč dopolnilna metoda, ki lahko podpre proces okrevanja.

📩 Če te zanima več o hipnoterapiji kot podpori v obdobju po porodu, mi piši – skupaj bova našli pristop, ki ti najbolj ustreza.

streza.


Sklep

Masaža dojenčka ni le način, kako pomiriti otroka. Je terapevtski most med mamo in dojenčkom, ki zmanjšuje občutek osamljenosti, krepi vezi in prinaša olajšanje obeh.

Zato je povabilo k masaži pravzaprav povabilo k nežnemu zdravljenju mame – da si vzame čas zase in za svojega otroka, da diha, se sprosti in začuti, da je dovolj.

Opozorilo: Masaža dojenčka ne zdravi PPD, lahko pa pomaga kot dragocena podpora ob strokovni obravnavi.


✨ Če čutiš, da bi ti rutina masaže lahko pomagala, te vabim na tečaj masaže dojenčka.

Tam dobiš:
✔️ varen korak-po-koraku protokol,

✔️ prilagoditve za odraščujočega otroka,

✔️ ritual za odpravo krčkov in napenjanja,

✔️ in – kar je največ vredno – skupnost staršev, ki razume.

📩 Piši mi in z veseljem ti pošljem termine in prosta mesta ali klikni na prijavo.


Viri

 

  • Dehkordi L, et al. The effects of infant massage on maternal postpartum depression: a randomized controlled trial. J Nurs Midwifery Sci. 2019. Preberi več

  • Geary O, et al. The effectiveness of mother-led infant massage on symptoms of maternal postnatal depression: A systematic review. PLOS One. 2023. Preberi več

  • Onozawa K, et al. Infant massage improves maternal depressive symptoms and mother–infant interaction. J Affect Disord. 2001. Preberi več

  • Lin C, et al. Maternal-performed infant massage reduces maternal depression and anxiety in mothers of infants with eczema. Front Public Health. 2023. Preberi več

  • Uncu F, et al. Effect of infant massage training on maternal postpartum depression and attachment: A randomized controlled trial. 2025. Preberi več

 

Jasna Zore

 

Izjava o zasebnosti

Naše spletno mesto uporablja piškotke. To so majhni podatkovni drobci, ki jih spletni strežnik ob obisku ponudi vašemu brskalniku. Ta jih običajno shrani na vaš računalnik oziroma mobilno napravo, ob poznejših obiskih pa se shranjeni piškotek iz brskalnika ponovno pošlje strežniku. Piškotki se uporabljajo za shranjevanje nastavitev, vodenje seje posameznega uporabnika, razlikovanje med uporabniki in za njihovo sledenje na spletišču (lahko tudi med večimi spletišči). Nadzor nad nalaganjem piškotkov, pregled njihovih lastnostni in njihovo brisanje so možni v nastavitvah vašega spletnega brskalnika ali z uporabo dodatnih vtičnikov v njem.

Piškotke razlikujemo glede na naslednje značilnosti:

1. začasni (in sejni) ali trajni piškotki,
2. lastni piškotki ali piškotki tretjih oseb.

Sejni piškotek je piškotek, ki se samodejno izbriše, ko brskalnik zaprete, medtem ko trajni piškotek ostane shranjen v brskalniku, dokler ne mine določeno obdobje (kar je lahko nekaj minut, dni ali več let).

Lastne piškotke postavi spletno mesto, ki ste ga obiskali, piškotke tretjih oseb pa postavi zunanja partnerska spletna storitev, ki je v spletno mesto vključena zaradi želene funkcionalnosti.

Katere piškotke uporabljamo na naši spletni strani?

Na spletnem mestu uporabljamo piškotke analitične storitve Google Analytics, ki so tako trajni in začasni (sejni piškotki), in pištotke vtičnika WordPress Statistics. Storitev uporabljamo za namen analiziranja prometa (štetje obiskovalcev, identifikacija brskalnikov in preživet čas uporabnika na strani, težave pri navigaciji itd.). Omogočajo nam, da ocenjujemo doseg in zanimivost naših prispevkov in odziv na občasne medijske akcije, ki jih izvajamo. Vse podatke uporabljamo interno in zgolj v namen izboljševanja našega spletnega mesta.

Kaj pa piškotki, ki so vezani na vtičnike družbenih omrežij?

Piškotki, ki so vezani na vtičnike družbenih omrežij nam omogočajo, da v vsebino svojega spletnega mesta integriramo njihove produkte – tako lahko obiskovalci delite vsebine s svojimi prijatelji oziroma drugimi povezanimi osebami (različni gumbi, kot so všeč mi je, deli vsebino, priporoči …). Vtičniki uporabljajo piškotke, da lahko družbena omrežja identificirajo svoje člane, ko ti pridejo na spletno mesto z vtičnikom. Če ob obisku našega spletnega mesta niste prijavljeni v posamezno družbeno omrežje (ali niste njegov član), pa je potrebno soglasje za nalaganje piškotkov s strani vtičnikov.

Druge povezave

Na spletnem mestu lahko najdete povezave do drugih spletišč, ki niso pod našim upravljanjem. Za spoštovanje zasebnosti oziroma za vsebino teh spletišč ne odgovarjamo, obiskovalcem preprosto le nudimo povezave, prek katerih lahko pridejo do uporabnih informacij s področja informacijske varnosti.